Po otoku Mainau je prišel na vrsto obisk , ki prav tako leži na obali Bodenskega jezera. Otok je cestnim in železniškim mostom povezan s kopnim – tokrat sem avtodom parkiral na velikem parkirišču pred mestom in se peš preko mostu odpravil v Lindau, kjer sem bil dogovorjen z lokalno vodičko s katero sva šla skupaj skozi mesto. Za sam ogled mesta si vzemite vsaj tri ure.

Lindau je mesto turizma in v preteklosti so ga imenovali “Švabske Benetke”. Ko sem prečil most, ki povezuje kopno z otokom, sem občudoval čudovito urejen park in potem vstopil v samo mesto. Lindau so v knjigah prvi omenili že leta 882.

Mesto je bilo s svojim pristaniščem pomembno trgovsko središče, saj je bilo to izhodišče za pretok dobrin proti Milanu – tukaj je potekala “svilena pot”, ki je omogočila, da je mesto doživelo svoj razcvet. Na obali stoji velik svetilnik, ki spominja na tiste čase, vendar so kasneje še precej povečali samo pristanišče in ga tudi zaščitili z obzidjem.

Na otoku stoji več čerkva. Zanimivo je videti, da ležita protestantska in katoliška cerkev ena poleg druge in ko si ogledaš obe hitro ugotoviš kje je več vsega in katera cerkev je bolj preprosta. Prav tako je v Lindau cerkev iz začetka 1. tisočletja, ki je še vedno dobro ohranjena. Pred cerkvijo na trgu me je presenetil kip Pozejdona – ki sicer nima nobene veze, vendar ker je bilo mesto bogato, so ga lahko postavili sredi mesta in tudi sicer je v mestu videti precej prestiža za tiste čase.

Stavbe v mestu so bile zgrajene iz lesa in v par požarih je bilo mesto povsem uničeno. Le redke stavbe so še ostale cele in ohranjene, vendar so tudi te stavbe kasneje prenovili. Mesto je v 19. stoletju dobilo železniško povezavo, s katero je v mesto prišlo še več turistov.

Lindau ima 5 plaž, kjer lahko skočite v vodo – Bodensko jezero predstavlja vir pitne vode za velik del zvezne dežele Baden-Württenberg. Kljub temu, da je bil pogled na vodo okoli Lindau drugačen – dolgotrajno deževje, predvsem pa taljenje ledenikov je prineslo s seboj veliko vej in dreves, ki so se nabrale v okolici Lindaua. Vendar imajo za to poseben način čiščenja – v vodo vržejo debele vrvi in potem ožajo zanko – na koncu s posebnimi čolni odstranijo ves ta les in spet očistijo jezero.

Po približno treh urah, sem ravno pred dežjem zapustil Lindau in začel planirati obisk Kimskega jezera, ki je bil pred menoj kot zadnja točka na potovanju z avtodomom po Nemčiji.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. .