Ko boste naslednjič v Toskani, si vzemite čas in se odpeljite do mesta Carrara in potem sledite oznakam, ki vas bodo pripeljale do kamnoloma, kjer “režejo” carrarski marmor, ki je znan in uporabljen po celem svetu. Njihov marmor je mlečno bele barve, z rahlo modrikasto senco.

Kamnolome iz Carrare so uporabljali že Etruščani v 2. stoletju pred našim štetjem. Znanih  je18 antičnih carrarskih kamnolomov, ki ležijo na nadmorski višini od 320 do 715 metrov. Sam si sicer težko predstavljam kako so lahko te velike in več ton težke gmote kamenja vozili v dolino na saneh, vendar so očitno že takrat obvladali fiziko in jim je to uspelo.

V sedanjosti je obisk kamnoloma brezplačen – če želite iti v notranjost “gore”, kjer režejo marmor, pa boste morali plačati vstopnino. Predvsem se pripravite na precej vlage, saj je marmor sestavljen iz 98 odstotki karbonata in kalcita in 10-15 odstotki apnenčevih nečistoč – posledično pomeni, da skozi marmor pronica tudi voda in so izkopališča marmorja precej mokra.

Pogled na kamnolom je kot kakšna scena iz znanstveno fantastičnega filma. V sedanjosti je delo precej lažje, saj si pomagajo s sodobnimi stroji in predvsem delo ni več tako fizično naporno, kot je bilo nekoč. V steno zvrtajo luknje in potem s pomočjo “žice” iz umetnih diamantov režejo gmote skal, ki tehtajo tudi 50 in več ton. Ko jo odkrušijo, jo razrežejo na manjše kose, ki jih potem spravijo s pomočjo tovornjakov v dolino.

Sam sem, kljub opozorilom, da ni varno, šel pogledati v eno izmed “dvoran”, kjer režejo marmor. Poleg tega, da sem se počutil kot sredi največjega naliva sem ugotovil, da mora biti to delo zelo naporno, kljub visokim cenam za njihov marmor – 50 tonska kocka marmorja doseže cene tudi preko 2 milijona dolarjev.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. .