Pisalo se je leto 2004. 4. februarja je Mark Zuckerberg, skupaj s Dustinom Moskovitzem in Chrisom Hughesom svetu predstavil »The Facebook«. praznuje 15 let obstoja in Facebook ni samo spremenil svet interneta, ampak tudi nas same.

Leta 2007 sem zapisal – je bil v osnovi družbena mreža zasnovana za študente. Danes pa je Facebook skupnost, ki dnevno pridobi preko 200.000 novih uporabnikov, ki vsakodnevno naredijo povprečno 50 klikov. Facebook omogoča mreženje, iskanje starih znanstev, omogoča interno komunikacijo, ustvarjanje skupin, dodajanje aplikacij, omogoča neskončno možnosti in pobere precej časa. Vendar je kul. Sploh v deževnih večerih!

Facebook je spremenil naše dojemanje sveta, predvsem pa način komunikacije in vpletla vse deležnike v ustvarjanje zgodb, deljenje fotografij in vsebin. S pojavom Facebooka smo dobili orodje, ki smo ga iskali, ali pa smo si ga potihem želeli, saj je bil s tem narejen preskok iz dotedanjih “družbenih” medijev na nekaj, kar se odraža v našem vsakdanjem življenju.

Nič več ni enako, kot je bilo pred Facebookom. Sam sem sprva gledal vanj kot tele v nova vrata, saj je bilo uporabnikov iz Slovenije precej malo, pa še tisti smo se več ali manj med seboj poznali iz sveta internetov. V parih mesecih sem imel na Facebooku manj kot 100 prijateljev, kar je v primerjavi z današnjimi razmerami zelo “lame”.

Takrat je bil Facebook drugačen – lahko si objavljal gole fotografije in nisi bil sankcioniran, uporabniška izkušnja je bila še precej drugačna, kot je sedaj, veliko manj prostora je bilo namenjenega oglaševanju in izvabljanju denarja iz “virtualnih denarnic”. Predvsem pa je bila to zanimiva skupnost, ki je bila podaljšek realnega življenja – kot je bil sprva namen Facebooka.

Sam sem od začetka imel Facebook kot zabavno storitev. Kljub temu, da sem bil že zelo kmalu na Facebooku – ko so kolegi prišli iz različnih konferenc in govorili o tej storitvi prihodnosti, sem se samo nasmihal, ga nisem nikoli monetiziral, kar bi v tistem času lahko naredil.

Nekakšna averzija je bila prisotna in se me drži tudi še sedaj, čeprav sem dokaj aktiven uporabnik. Če ne verjameš v določeno stvar, je težko delati, je moja krilatica že od nekdaj. In zavedam se, da bi lahko takrat izkoristil zlate čase Facebooka in izkoristil dve leti, dokler se ni začel prijemati v Sloveniji in potem obirati sadove. Sam sem od nekdaj bolj verjel v moč bloga in moč posameznika, kot skupnosti, kjer se posameznik izgubi. Ali je bilo to prav ali ne, pa je povsem drugo vprašanje.

Mark Zuckerberg je nekoč o tem, če si je kdaj predstavljal, da bo Facebook postal tako velik povedal:

People often ask if I always knew that Facebook would become what it is today. No way.

Zavedajmo se, da ima Facebook v svojih skladiščih podatkov informacije o nas, ki se jih niti ne zavedamo. Ve, kje in kdaj smo bili. S kom smo bili, kako smo se počutili, predvsem pa kaj imamo radi, o čem razmišljamo, kaj delamo, …

Strašljivo, pa vendar se redko vprašamo kaj vse se dogaja z vsemi temi podatki. Tisti, ki jih znajo izkoristiti sebi v prid, lahko delajo zelo dobre stvari in s pomočjo tega ustvarjajo zanimive zgodbe. Drugi pač samo poskušajo slediti najboljšim in kopirajo. Tako, kot z vsako drugo stvarjo je tudi pri Facebooku nastalo veliko “šuma”, predvsem pa praks, ki niso najboljše.

Sam sem dolgo časa verjel v to, da se bodo stvari same po sebi regulirale in da se bodo stvari same postavile v red. To se seveda ni zgodilo in v vsem tem času je bilo zgodb, ki so me razburile in niso bile primer dobre prakse, za cel roman. Včasih sem pizdil in včasih sem se boril proti temu, pa vendar sem na koncu ugotovil, da je to Sizifovo delo – da se ne da boriti proti toku, ki je vsak dan večji in močnejši.

Mogoče za konec samo še ena misel – there ain’t no such thing as a free lunch. Tudi pri Facebooku ni nič zastonj – vi ste zgolj in samo produkt, ki ga Facebook zelo dobro monetizira. Predvsem pa pazite kaj objavljate in s kom se zapletate – ljudje niso samo prijazni in niso samo iskreni.

67 Shares

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. .