Dolomiti so bili že nekaj časa na “to-do” listi. In prejšnji teden je prišel čas, da se odpravim proti Cortini d’Ampezzo. Brez cilja in brez rezervacij, predvsem pa z idejo, da skočim v jezera, ki se nahajajo v bližini tega znamenitega smučarskega središča in mondenega izhodišča za obisk gora v okolici.

Cortina d’Ampezzo je od Ljubljane oddaljena približno 350 kilometrov, kar pomeni okoli 4 ure vožnje. Proti Benetkam in potem proti Dolomitom. Velik del po avtocesti, zadnje kilometre pa malce manj obljudenih cestah.

Glede na to, da sem se sproti prilagajal razmeram, mi je bilo všeč, ko sem nekje 70 kilometrov pred Cortino zagledal jezero Barcis in seveda skočil vanj. Ker je bilo ravno po dežju je bilo vse skupaj čudovito in predvsem prazno.

Naprej me je pot vodila proti jezu Vajont, kjer sem odkril čudovito jezero in šele kasneje ugotovil, da se je na tem mestu leta 1963 zgodila velika tragedija, ko je podor skal s sosednjega hriba povzročil več 100 metrski val, ki je povzročil smrt 1910 ljudi. Ker je ravno začelo deževati, sem bil priča najlepši mavrici v svojem življenju.

Ker sem bil cel dan na poti, se je oglasil moj trebuh. Ob cesti sem našel pizzerijo z normalnimi cenami – pizza marinara (brez sira) s ceno 3,60 evra. Vsaj nekje, kjer me niso odrli za najbolj osnovno pizzo. In bila je odlična. Pekel jo je več kot 70 let star gospod in stregla njegova, podobnih let, žena.

Ker se je počasi bližal večer,  sem začel razmišljati o prenočišču. Pogled na booking in ostale aplikacije me je malce spravil v čuden položaj – saj so bila prenočišča večinoma polno zasedena, prav tako pa so bile visoke tudi cene. Cene za 3* hotel so se gibale okoli 150 evrov na noč. Jeap. Postalo mi je jasno, da je Cortina d’Ampezzo precej mondeno središče – da tega, da so cene v 5* hotelih okoli 500+ evrov na noč niti ne omenjam.

Na srečo sem našel prenočišče v 3* hotelu – sicer mi ni deloval ravno za 3* za ceno 130 evrov in imel srečo, saj je bila to zadnja prosta soba. Sprehod po Cortini je bil dokaz zakaj so cene tako visoke – ker gre za prestižno lokacijo in ker v bližini ni veliko namestitev so te lahko precej višje, kot bi bile sicer.

Za naslednje jutro je bil plan pripravljen. Vzpon do jezera Sorapiss, ki slovi po svoji barvi vode in je “fotogeničen”.

Po “sprehodu” do jezera in skoku vanj sem se odločil, da poiščem še dve jezeri v bližini: Lago di Dobbiaco in čudovito, predvsem pa množično obiskano jezero Lago di Braies.

Kljub temu, da me je na poti spremljal dež, sem imel precej sreče z vremenom, saj me je dobil ravno, ko sem skakal v dokaj hladna jezera. In ja, po vsem tem sem bil precej utrujen, vendar sem si zadal, da bom naslednje jutro začel z obiskom Marmolade – 3265 metrov visokega smučišča.

Nočna vožnja čez prelaz Giau na višini 2236 metrov je bila čudovita. In ko sem se spustil proti kraju Malga Ciapela, kjer sem našel prazno sobo, sem bil precej pomirjen – čudovita nočna vožnja in prijetna soba s pogledom na Marmolado.

Zjutraj sem se soočil s svojim strahom pred višino in z gondolo šel na Marmolado. Priznam, bilo je precej grozno, vendar je bilo vredno plačati 30 evrov za vožnjo in za razgled, ki je bil sicer malce “meglen in oblačen”. Ker sem spodaj zagledal jezero – sem vedel, kaj bom počel popoldan.

Ko sem se vrnil v dolino in bil spet na trdnih tleh sem šel še na sprehod skozi sotesko Serrai de Sottoguda – par sto metrov od gondole za Marmelado. Potem pa v avtu in se vzpel do prelaza Fedaia, kjer je jez in istoimensko jezero – kamor sem seveda skočil.

Ideja je bila, da ostanem še en dan v teh krajih, vendar je nastal problem – zopet ni bilo praznih prenočitvenih kapacitet v bližnji okolici. Očitno je sredina avgusta precej neprimerna za tako neorganizirane ljudi, kot sem sam, ki ne planirajo vnaprej, ampak se sproti prilagajajo situaciji in iščejo rešitve sproti. Tudi v mestu Belluno ni bilo možno dobiti prenočišča, zato sem se odločil, da se odpeljem proti domu.

Naslednjič, ko grem v Dolomite – Cortino d’Ampezzo bom:

  • šel z avtodomom in bo tako vse skupaj precej cenejše
  • s seboj bom vzel kolo – ker tako čudovitih vzponov na prelaze še nisem videl nikjer
  • vzel si bom precej več časa, predvsem pa se bom boljše organiziral, da bom imel splanirane stvari in ne bom, po svoji navadi, iskal rešitve v zadnjem trenutku
  • za nasvet bom vprašal tiste, ki so že bili v teh krajih in ki imajo več izkušenj, kot jih imam sam
  • splezal bom na goro višjo od 3000 metrov in se ne bom samo zapeljal z gondolo nanjo

Sem pa svoj cilj, skok v vsa jezera, ki jih odkrijem ob poti, dosegel in to mi je v zadoščenje. Dolomiti so lepi, predvsem pa so precej dragi za moj žep. In ja, če bi planiral stvari, bi bilo verjetno vse skupaj precej lažje in boljše. Vsaj vem za drugič.

31 Shares

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. .