Hrvaško imam rad in počitnice na Hrvaškem so zame še vedno prave počitnice. Velik del Hrvaške je še neodkrit, predvsem pa je Hrvaška še vedno prvinska. Konec julija in v začetku avgusta je stanje na Hrvaškem, še posebej v Dalmaciji, povsem drugačno. Ravno zato sem se odločil, da obiščem tri večja mesta v Dalmaciji: Dubrovnik, Šibenik, Zadar, si za vsako vzamem 3 ure in si v tem času ogledam čim več možnega. Mi je uspelo?

Hrvaška se je v letošnjem letu postavila na kulinarični zemljevid sveta s tremi Michelinovimi restavracijami. Monte, Rovinj / Pelegrini, Šibenik / 360, Dubrovnik in moja prvotna ideja je bila, da testiram njihove jedi. Vendar se zavedam, da mi kot veganu ne morejo pripraviti enakih jedi, kot so tista, ki jih pripravljajo za vsejedce. Torej je ta ideja bila neuporabna. In sem “brainstormal” naprej.

Ideja, da obiščem tri mesta, vsako za 3 ure in si ogleda največ, kar je mogočega, pa se mi je zdela izvedljiva, predvsem pa zanimiva. Še posebej v času, ko je nemogoče dobiti prosto sobo v apartmajih ali v hotelu v Dalmaciji, ker je povsod turizem na vrhuncu.

GoPro kamera, iPhone, par oblačil v prtljažniku avtomobila in že sem bil na poti proti Dalmaciji.

Pričakovanih zastojev ni bilo in do Zadra sem potreboval okoli 4 ure. Glede na to, da sem bil že večkrat v Zadru in da sem pred parimi leti “friznil”, ko sem se vzpel na vrh cerkve sv. Donata je bilo to moje izhodišče. Parkiranje v Zadru tudi v največji sezoni ni problem – kajti ob starem mestnem jedru je dovolj parkirišč – plačljivih.

Zadar

Zadar je pomembno pristanišče, ki povezuje trajektne linije z otoki. Prav tako je izhodišče za jadranje, vendar se v zadnjih letih ni veliko spremenilo. Še vedno je najlepši stari del mesta – kjer so stavbe iz beneškega obdobja, stolnica iz 13. stoletja, rimski forum, mestna vrata, … Sprehod po ulicah Zadra okoli 14. ure je bil precej vroč in na srečo v mestu ni bilo veliko turistov, kar pa se povsem spremeni proti večeru.

Če želite najboljši razgled nad Zadrom, potem se povzpnite na vrh cerkve sv. Donata. Meni je, kljub strahu pred višino, to uspelo – edino navzdol sem šel bolj “po jajcih”. Predvsem pa, ko ste v Zadru, ne pozabite obiskati ““, ki so zvečer top lokacija za fotografiranje sončnega zahoda.

V manj kot treh urah sem končal z obujanjem spominov v Zadru in se odpravil na poti proti Splitu. Med vožnjo sem poskušal rezervirati sobo / hotel / apartma in ugotovil, da bo to “mission impossible”. Na koncu se mi je nasmehnila sreča v Splitu, v novo odprtem hotelu (odprli so ga dan prej), kjer so slučajno imeli še eno prosto sobo – kljub visoki ceni, mi je bilo povsem vseeno, saj sem se želel spočiti. No, ker je bil hotel blizu rive v Splitu sem okusil še ta del nočnega življenja. Vendar zgolj za kratek čas, kajti sonce in vožnja naredita svoje. Zjutraj “pot pod noge” in naprej do Šibenika.

Šibenik

V Šibeniku sem bil nazadnje pred letom in na srečo sem si takrat ogledal mesto z vodičem – vedno znova sem presenečen, da je strošek vodiča zanemarljiv z vsemi koristnimi informacijami, ki jih dobiš. Predvsem pa je že sam sprehod po mestu na tak način povsem drugačno doživetje, kot je, če se odpraviš sam iskati znamenitosti.

Šibenik je pristaniško mesto v Dalmaciji in leži nedaleč od izliva reke Krke v Šibeniški zaliv. Izvir reke Krke je čudovit in prijeten poleti, ko so temperature nižje kot ob obali.

Kaj sem si ogledal v Šibeniku? Vzpon do trdnjave sv. Mihovila, kjer se ponudi čudovit razgled tudi na katedralo sv. Jakova, ki je vpisana v Unescov seznam svetovne dediščine in je bila poškodovana med vojno. Ko se boste sprehajali po mestu, si morate obvezno ogledati tudi palačo Foscolo, mestno ložo, škofovsko palačo.

Poleg katedrale pa boste našli restavracijo Pelegrini, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico.

Ker še vedno nisem imel prenočišča, sem se odločil, da jo mahnem naprej do Makarske in si tam najdem hoteli ali sobo. Optimist. Vendar mi je nekako uspelo, da sem v Breli našel apartma za normalno ceno, predvsem pa v prvi vrsti do morja in sem tako opazoval čudovit sončni vzhod v tišini. Pol ure kasneje pa se je vse skupaj spremenilo v mravljišče turistov, ki so nosili svoje brisače in vse ostalo na plažo, da so si rezervirali prostor. In tukaj se je moje veselje končalo in začela pot proti Dubrovniku.

Dubrovnik

V Dubrovniku sem bil nazadnje pred desetimi leti. Takrat me ni navdušil, ker je bil preveč poln turistov. Parkiranje je mogoče v javni garažni hiši, kje je cena med sezono 40 kun za začeto uro. Pri obzidju pa boste plačali 75 kun za uro, če boste dobili parkirišče. Po parkiranju v javni garažni hiši je sledil sprehod do obzidja in starega dela mesta, ki je od leta 1978 uvršen na seznam UNESCOve dediščine.

Tokrat sem si zadal nalogo, da si Dubrovnik ogledam malce drugače – da si ga ogledam s sprehodom po obzidju. Ko sem videl trume turistov, ki so razmišljali podobno kot sam, sem se odločil, da temu ne bo tako. Da se podam po neobljudenih ulicah Dubrovnika in da mogoče preskočim kakšno od znamenitosti. Kaj hitro sem ugotovil, da je to povsem drugačen Dubrovnik kot tisti, ki ga opazujejo turisti – predvsem vsi tisti, ki so prišli pogledat kraj kjer so snemali Games Of Thrones.

Kljub temu, da sem planiral, da se bom v Dubrovniku zadržal dlje časa, sem v dveh urah prehodil vse. Če se izogibaš “instagramabilnim” lokacijam, potem lahko zelo hitro greš naokoli – je pa res, da v Dubrovniku nisem bil še z vodičem, kar bi mi lahko pričaralo povsem drugačen pogled na mesto.

Cene hrane in pijače se mi niso pretirano visoke – v bistvu sem bil presenečen, glede na število turistov, da so cene normalne in podobne cenam v Ljubljani. Tudi v Michelinovi restavraciji 360 bi lahko jedel, če bi le en dan vnaprej rezerviral mizo.

Ko sem zapuščal Dubrovnik sem dejansko razmišljal o ljudeh, ki živijo v teh turističnih krajih, kjer se čez leto “dogaja”, čez zimo je pa mir in tišina. Verjetno se človek tega navadi, ampak sam se zavedam, da se ne bi navadil te gužve čez poletje. Raje imam mir in tišino. In zato sem se na poti nazaj odločil, da iščem in izbiram lokacije, ki niso turistične prepoznane.

Vendar sem naletel na problem – niti v manjših krajih ni bilo prostih kapacitet. Zato sem končal ta “trip” na Cresu v mobilnih hiškah in ugotovil, da to sploh ni tako slabo. V bistvu ravno obratno – odlično je!

Par nasvetov za obisk Dalmacije:

  • če greste v Dalmacijo v najvišji sezoni, potem rezervirajte prenočitve vnaprej
  • če niste ljubitelj gužve, potem začetek avgusta za vas ne bo prava izbira
  • če želite spoznati mesto, potem pojdite na ogled z vodičem
  • če želite odkriti prave čare mesta, potem (tako kot v Italiji) pojdite v restavracije, kjer slišite glasne domačine – pozitivno boste presenečeni
  • če vas navdušuje mir in tišina – vedno lahko tudi v turističnih krajih najdete takšne kotičke, ki vam bodo pričarali povsem drugačen občutek, kot ga sicer dobite
  • če uživate v zgodovini, potem je to za vas neskončen vir zabave
  • preklopite – vzemite si stvari “na izi”, kajti v Dalmaciji stvari potekajo z malce počasnejšim tempom, kot smo ga navajeni

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. .