Ko se sneg začne taliti, naše ceste pokažejo svoj pravi obraz. Kar naenkrat zacvetijo. Kot rože, ki začnejo ob prvih sončnih žarkih sramežljivo gledati iz zemlje. No, naše ceste so v teh dneh precej bolj podobne minskemu polju, predvsem pa se opazi, da krpanje na krpanje ne prinaša ravno rešitve na dolgi rok, kljub temu, da se bodo komunalna podjetja trudila, da bi rešila “ostanke cest” in jih sanirala tako, da ne bi bilo prišlo do nesreč, ali poškodb avtomobilov.

Naše ceste cvetijo, kot cvetijo rožice na travnikih – vsaka primerjava s trobenticami je zgolj in samo plod moje domišljije. Spodnje slike so narejene na “lokalni” cesti, vendar tudi na regionalnih cestah ni situacija čisto nič drugačna.

Zavedam se, da je kriza. Da ni denarja za vzdrževanje. In da so nizke temperature naredile svoje na naših cestah oz. še precej več škode, kot jo je bilo do sedaj. Vožnja po regionalkah je vse prej kot prijetna. Občutek, da se vozim po “razfukanem” minskem polju je vse bolj prisoten, kot je tudi prisoten občutek, da se teh cest ne bo dalo nikoli več popraviti, saj so že sedaj sestavljene iz zaplat asfalta – kar je bil običaj, da se počne vsako pomlad.

Zanima me, statistično, koliko več je sesutih gum, poškodovanih amortizerjev in vsega ostalega, zaradi takšnih cest?? Verjetno tega nihče ne meri, niti ne razmišlja o tem, saj to je kolateralna škoda, ki se zgodi, če se voziš po naših cestah.

45 Shares

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. .