V zadnjih tednih sem imel priložnost, zaradi intervjuja za Delo in Svet kapitala skupaj z Janom Brataničem, spoznati Matjaža Škorjanca, soustanovitelja podjetja NiceHash in Damiana Merlaka, soustanovitelja podjetja Bitstamp. Oba se ukvarjata s kriptovalutami – Damian se poleg kriptomenjalnice Bitstamp ukvarja še s svojima ICO projektoma Quantum in Tokens, Matjaž pa je postavil platformo NiceHash, ki omogoča marketplace rudarjem kriptovalut.

Tako, kot je v Sloveniji v navadi – za Matjaža Škorjanca smo izvedeli po tem, ko so jim hekerji v napadu odtujili preko 4700 bitcoinov. Pa vendar se je pred leti podobno zgodilo tudi Bitstampu. Tudi njim so leta 2015 odtujili 19.000 bitcoinov – v takratni vrednosti okoli 5 mio evrov (danes bi bilo to vredno preko 270 mio evrov). Bitstamp je imel dovolj rezerv v podjetju, tako da so takoj kupili bitcoine in posledično niso šli po poti Mt.Goxa, ki jim je bilo v hekerskem napadu leta 2014 odtujeno 850.000 bitcoinov, ki jih niso vrnili, ampak so razglasili bankrot.

Par zanimivih poudarkov iz invervjuva:

Koliko bitcoinov oziroma denarja ste v letih delovanja na trgu kriptovalut izplačali »vašim« rudarjem?

Po današnji vrednosti bitcoina bi to bilo več kot milijarda in pol dolarjev (prek 120.000 bitcoinov op. p.). V tem letu bi zrasli še na veliko več. Nicehash je postal način življenja za mnoge, zagotovil jim je preživetje, službo in precej pomembno vlogo v novo nastajajočem svetu tehnologij blockchain. Rudarji so steber blockchaina. Ker smo popolnoma prost trg za nakup in prodajo računske moči za rudarjenje kriptovalut, smo bili zagotovo marsikomu trn v peti.

Kako odgovarjate na trditve nekaterih, ki prek družbenih omrežij širijo špekulacije, da je šlo za napad od znotraj?

Te možnosti ne moremo izključiti, dokler ni preiskava končana. Glede na to, kar vemo danes, je verjetnost tega zelo zelo majhna. Za napadom je ekstremno dobro izurjena skupina napadalcev, takšnega znanja po mojem mnenju ni v Sloveniji.

Kakšna je možnost, da bodo organi pregona našli krivce?

Majhna. Ampak morate razumeti, da glavni cilj ni bilo teh 70 milijonov, najverjetneje v ozadju ni finančnega interesa. Cilj napada je bil uničiti nicehash, ki je največji in popolnoma prost trg za računsko moč za rudarjenje. Že zdaj je večmilijardni posel, ki strmoglavo raste, in to iz meseca v mesec. Nekdo nas je verjetno poskušal zatreti v kali.

Kriptoskupnost v Sloveniji je izredno močna, lahko postanemo eden izmed evropskih centrov za to tehnologijo?

Upam, da se bo v Sloveniji kaj zgodilo. Pahor [predsednik Borut Pahor] je pred leti govoril, da bi Slovenija lahko postala silicijeva dolina, zdaj imamo priložnost postati kriptodolina. Nekaj se dogaja tudi v politiki, vendar me skrbi, da je vse to že del predvolilne kampanje, predstavniki vlade gredo namreč na facebook, vidijo, koliko uporabnikov ima skupina in koliko je njihovih sorodnikov, seštejejo in s tem lahko dobijo precej veliko število glasov. Upam, da se bo kaj zgodilo na tem področju.

Kako na percepcijo tega sveta pri bolj nepoučenih vlagateljih vplivajo propadi borz, kot je bila Mt. Gox, kjer je veliko ljudi izgubilo denar, pa hekerski napadi, kraje, piramidne sheme …?

To so med seboj zelo različne zadeve. Mt. Gox je propadel zaradi nesposobnosti vodilnih pri upravljanju sredstev. Izginotje 200 milijonov dolarjev valute ether pa je na primer težava v programskem zapisu.

Za takšne primere v bankah ne slišiš tako pogosto.

Ja. Ampak ko iz bank nekaj izpuhti, te običajno same pokrijejo izgubo in ne obešajo stvari na veliki zvon. Ko se kaj takšnega zgodi pri kateri izmed kriptovalut, je vse zapisano v podatkovnih blokih in lahko potem vsi kažejo s prstom.

Shares 42

Dodaj odgovor