Kraj Sirmione ob Gardskem jezeru sem odkril pred leti. Ta vikend pa sem odkril, da ima restavracijo z eno Michelinovo zvezdico – La Rucola 2.0. Vas zanima, kako sem jim zakompliciral življenje?

Ko sem iskal restavracije, preko spleta, sem naletel na , ki se ponaša z eno Michelinko. Glede na to, da nisem našel menija na spletu, sem poklical in rezerviral mizo. Ko sem začel razmišljati o tem, da sem vegan in da dvomim, da bi imeli v restavraciji posluh za “moje preseravanje”, mi je bilo malce žal rezervacije – ampak sem se odločil, da vseeno poskusim in tvegam. Če sem lansko leto začel z veganskim prehranjevanjem po obisku restavracije Guido v Riminiju, ….

La Rucole ni težko najti, saj leži takoj ko prideš v stari del mesta. Označbe so vidne takoj in pogled na notranjost restavracije je prijeten. Še bolj prijetno pa je osebje, ki se na trenutke šali in sicer “komorno” vzdušje v takšnih restavracijah pripelje do nekega drugega nivoja.

Celoten interier je prijeten – veliko neobdelanega lesa, železa, velika ogledala in gole stene. Svečniki in lično pripravljen “pogrinjek”, ki stane 5 eurov. Ko sem dobil meni v roke, sem bil seveda precej zmeden. Še ena zanimivost, ki sem jo tokrat doživel šele drugič – meni za moške se razlikuje od menija za ženske. Za ženske meni je brez cen!

Ker ponavadi vzamem degustacijski meni, sem tudi tokrat šel najprej na konec menija. In zagledal meni brez rib in brez mesa – ampak z zelo veliko sira in zelo veliko mlečnimi izdelki.

Natakarja sem prijazno povprašal, če slučajno obstaja možnost veganskega degustacijskega menija – in bil pozitivno presenečen ko je bil odgovor pritrdilen. V prijetni angleščini mi je razložil, da se bo njihov chef potrudil in da so navajeni takšnih in drugačnih želja. Jupi, ora, cockta!

Hrana, ki sem jo dobival na mizo je bila okusna. Malce preveč sicer monotona – oz. malce preveč ponavljanja podobnih sestavin. Kreša je sicer super, ampak ni je treba tlačiti na vsako hrano. Okusi so bili zanimivi in verjamem, da kuhar ni delal tega prvič. Namreč za prvo jed sem dobil čebulo. Ja, prav ste prebrali. Čebulo, ki pa je bila tako okusna in tako brez “after tastea”, da sem bil navdušen nad njo. Sledil je koromaček, grah z mandlji, sveži beluši, krompir, riž ….

Sledil naj bi še en hod in sladica. Pa sem prosil za spremembo plana, kajti vase ne bi mogel spraviti niti več grižljaja. Zanimivo je bilo, da je bil lokal povsem poln – preko 30 ljudi, vendar je bila postrežba perfect. Pozna se, da znajo delati diskretno, da se znajo opravičiti, ko niso v isti sekundi, ko sem odložil pribor prišli do mize in da je vse skupaj prijetna izkušnja.

Moj veganski degustacijski meni je stal 60 eurov in me je navdušil. V bistvu je to prva Michelinka, kjer sem jedel vegansko in sedaj, ko vem, da če je volja, se da pripraviti tudi takšno hrano v takšni restavraciji – bom večkrat preizkusil to. In jim zakompliciral življenje.

Shares 36

Dodaj odgovor