Družbeni mediji so bili odlična priložnost, da so blagovne znamke (in produkti, da ne bo pomote) začele komunicirati s svojimi potrošniki. Če je bila pred družbenimi mediji komunikacija malce težja in precej počasnejša, se je v zadnjih parih letih to povsem spremenilo. Blagovne znamke so na Twitterju, Facebooku, Pinterestu, Google+,… Povsod želijo komunicirati z nami, povsod želijo biti prijazne z nami in povsod si želijo pogovora.

Ponavadi profile blagovnih znamk upravljajo “social medija guruji”, ki so prepričali lastnike blagovnih znamk, da je to, da imajo čim več “fanov” na Facebooku #topshit. Da kazalniki, ki so bili še pred leti pomembni – prodaja in podobne zadeve, sploh niso več tako pomembni. Pomemben je “engagement”, vpletenost uporabnikov v pogovore, predvsem pa se s tem doseže preproznavnost blagovne znamke, ki prinaša sinergične učinke z vsemi ostalimi marketinškimi akcijami. Da imajo “social medija guruji” pripravljene strategije nastope na družbenih medijih, ki bazirajo na tem, da bo čim več “fanov” in čim več “lajkov”. A ne, da se to vse skupaj sliši skoraj čudovito?

Na žalost so dejstva malce drugačna, sploh če bi si kdo kdaj zastavil vprašanja, kot so (in zapisano je moj pogled na taista vprašanja):

  • Ali si ljudje res želimo komunicirati z blagovnimi znamkami?

Da, seveda. Takrat, ko imamo problem in ga ne znamo rešiti. Takrat si želimo komunikacije z blagovno znamko na vseh mogočih kanalih. Družbeni mediji tako postajajo kanali za reševanje problemov. Če smo nekoč klicali na 080 številke, sedaj tvitnemo in pričakujemo odgovor “asap”.

  • Ali si res želimo motivacijskih pregovorov in ukradenih fotografij iz spleta, ki jih blagovne znamke vsako jutro objavljajo?

Očitno da, saj ravno takšne objave na Facebooku prinašajo največ “lajkov” in “šeranja”. Torej delamo nekaj zelo dobro, če imamo interakcijo z našimi “fani” na Facebooku, kajne?

  • Ko zmaga Tina Maze, ji čestitamo in prosimo za “big like”. Ko se ponesreči Michael Schumacher prosimo za velik “lajk”, da se bo vse srečno končalo.

Verjetno veste, kam pes taco moli in verjetno veste, kaj se zgodi, ko slovenski športnik dobi medaljo. Facebook je poln “lajkfehtanja” in vsi smo ponosni, srečni in veseli. Me zanima koliko blagovnih znamk dejansko, s sponzorstvom, sodeluje s temi športniki. Ampak to je drugo področje, ki bi ga moral malce drugače obravnavati, saj na Facebooku je pomembno samo to, da je čim več “lajkov”.

  • Ali si res želimo, da ko sporočamo kakšno novost blagovne znamke, da nam takšne objave skoraj nihče ne “lajka”, niti ne deli naprej?

Verjetno ne, vendar se da to zapakirati v povsem preprosto stvar – da smo pač objavili ob napačnem času, da je veliko drugih stvari, ki so se takrat dogajale, jada jada.. Pač ljudi ne zanima naša blagovna znamka in pika.

  • Ali naj upravljanje Facebook in Twitter profila zaupamo strokovnjaku ali naj to dela nekdo iz “hiše”?

Odločitev blagovne znamke. Na trgu je precej kvalitetnih strokovnjakov, ki vedo kaj počnejo, vendar počnejo to za vse blagovne znamke enako. Če imajo dobro pripravljeno strategijo, potem je vse skupaj lažje, če pride do neljubih dogodkov, ki se lahko zgodijo – kritiziranje blagovne znamke, slaba storitev, trolanje.. Če upravlja profil zunanji izvajalec, potem ne pozna vse procesov znotraj podjetja, prav tako ne pozna vseh odgovorov na vprašanja, ki mu jih zastavljajo uporabniki.

  • Če moje blagovne znamke ne bo na Facebooku in Twitterju, potem praktično ne bom obstajal, kajne?

Ja. In svet bo propadel zaradi tega v parih tednih. Celo zimo ne bo snega in sonce bo prvič posijalo novembra! Odvisno je od tega, zakaj bi si nekdo želel biti na družbenih omrežjih. Želja ni dovolj, je potrebno kaj več. In ne, uporabniki ne bodo prišli sami od sebe, saj verjetno niste blagovna znamka kot je Coca Cola, Nike,..

  • Če ima moja blagovna znamka 100.000 “fanov” na Facebooku, bom imel uspešno leto?

Odvisno od načina pridobivanja “fanov”. Če so to nagradne igre, potem je baza bolj slaba. Če je to organska rast, potem takšni ljudje verjamejo v vašo blagovno znamko in je veliko večja možnost, da so dejansko potrošniki vaše blagovne znamke. Vendar se le redki “social medija guruji” zavedajo, da je treba targetirati kupce, ki sedaj kupujejo konkurenče izdelke in da so tisti uporabniki, ki so že kupili vaš izdelek, že na vaši strani! Torej je potrebno pridobiti tiste kupce, ki niso vaši “fani”.

Sam ne komuniciram z blagovnimi znamkami. Niti ne “lajkam” njihovih Facebook strani in jim ne sledim na Twitterju. Rad imam komunikacijo, ko vem, s kom se pogovarjam – in pogovor z blagovno znamko ne sodi v to kategorijo. Sem potrošnik blagovnih znamk in dejansko me ne zanima kaj mi sporočajo na družbenih omrežjih. To, da naj “lajkam” sonce, ki je danes zunaj, mi je pač podcenjevanje blagovnem znamke, ki se ne zgradi v parih dneh in se lahko uniči zelo zelo hitro. S pomočjo družbenih medijev še toliko hitreje, kot se je nekoč. Mogoče je beseda uniči premočna, saj v sedanjem času so informacije zanimive ravno 24 ur. Potem pridejo druge in svet gre mirno naprej.

Za konec pa še obvezna praksa iz družbenih omrežij – vedno zastavite vprašanje! Ali komunicirate z blagovnimi znamkami?

facebook

0 Shares

4 Responses to Ali komunicirate z blagovnimi znamkami na družbenih omrežjih?

  1. Janč says:

    A se mi samo zdi, ali je tale tekst objavljen vsake dva meseca?
    Nova ciljna publika? Toda zakaj potem ni reklame za bilobil na desni?

  2. Janč says:

    Z izrazom “blagovna znamka” je kar nekaj zmede v slovenskem jeziku, saj se s tem istim izrazom prevaja tako “trademark” kot “brand”, pa tudi posamezne aspekte branda kot “brand image” in “brand experience”. Da bi bila stvar še bolj zamotana, pa se baje dandanes namesto blagovna znamka raje uporablja izraz “tržna znamka”, saj naj bi bil predhodni izraz preveč blagovno orientiran, medtem ko slednji poleg blaga pokriva tudi storitve.

    Na katerega od zgoraj navedenih štirih pomenov “blagovne znamke” se torej sestavek nanaša?

    Zanima me predvsem tole:

    Če pošljem mejl na [email protected], ali sem s tem vzpostavil komunikacijo s podjetjem Telekom, ali z njihovo blagovno znamko?

    Kaj pa če pošljem mejl na (sicer imaginarni) [email protected]?
    S kom komuniciram v tem primeru, s podjetjem ali njihovo blagovno znamko?

    Kaj pa, če tvitnem @TelekomSlo?
    Komuniciram s podjetjem ali z njihovo blagovno znamko?
    Res je, da v slednjem primeru malenkost sooblikujem njihov “brand image”, ampak ali to pomeni, da z njim komuniciram?

    Meni se namreč dozdeva, da mi v tem primeru še vedno odgovarja podjetje (bolj konkretno njegovi zaposleni, pogodbeniki in študentski delavci), in ne njihova blagovna znamka…

    • zadeva je dokaj preprosta..

      podjetja ima v lasti blagovne znamke.. kot primer.. atlantic grupa ima v lasti cockto, argeto, donat.. ali naj napisem, da komuniciram s podjetjem atlantic grupa, ce dejansko komuniciram z njihovimi blagovnimi znamkami

      primer telekom je prav tako lep primer.. telekom slovenije je krovni brand, ki pod seboj skriva siol, mobitel, telekom.. sedaj, ko je bila reorganizacija se je to malce spremenilo, pred tem, pa bo komuniciral z blagovno znamko.. telekom slovenija je sedaj skupek vseh blagovnih znamk..

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. .

подробнее

iwashka.com.ua/katalog-tovarov/podguzniki-i-pelenki/odnorazovye-i-mnogorazovye-pelyonki/