Politično situacijo v Sloveniji (preveč) podrobno spremljam zadnji dve leti in v tem času sem prišel do nekaterih spoznanj. Po ogledovanju nekaterih fotografij zastrašujoče nedemokratičnih zahtev na Twittru in pobudah, ki so bile bolj meglene od jesenske Ljubljane, sem se odločil, da napišem okviren seznam zelo konkretnih zahtev, ki jih sam pogrešam pri slovenskih političnih ustoličencih.

  1. Odstop poslancev in funkcionarjev, ki jih javnost zasači, pričakujemo takoj. Nič “mogoče”, nič “sam še do junija počakam, sicer stranka izgubi en stolček”, nič “ok, odstopim, ampak šele na silvestrovo”. Gotof si, spizdi. Zdaj. Ne, niste nenadomestljivi, niti poslanci, niti župani. Tudi Jankovića in ni razloga, da Kangler ne odstopi takoj. Četudi ga zamenja . Odstopiti mora zdaj, ne pa da se dopušča priložnost še antedatirati pogodbe, ponarejati uradne listine in polirati arhiv, da se zakrije kakršne koli sledi. Kangler, gotof si in napoved odstopa ni odstop.
  2. Politične stranke naj razkrijejo svoja letna finančna poročila javnosti, tako kot morajo to početi gospodarske družbe. Leta 2008 smo podpisali (UNCAC), še vedno pa . Stranke naj razkrijejo finančna poročila tudi za nazaj, vsaj za zadnjih 10 let, idealno pa kar vse od osamosvojitve dalje. Konvencijo je potrebno prenesti v zakon, za bedenje nad implementacijo pa je najprimernejši sogovornik .
  3. Politične stranke moramo v veliki večini financirati z javnim denarjem, v deležu BDP. Če gre državi slabo in BDP upade, naj se to pozna tudi na računu političnih strank. Javno financiranje strank pomeni tudi, da si stranke lažje privoščijo neodvisnost in da podjetja z donacijami težje kupujejo naklonjenost strank.
  4. Drage politične stranke, spizdite z neargumentiranimi javnimi napadi na neodvisne organe. Če Informacijska pooblaščenka svoje delo za razliko od večine opravlja dobro in argumentirano, to pomeni, da boste tudi vi kdaj najebali. Če se Varuhinja človekovih pravic javno izreče, da je povolilni komentar na spletni strani stranke netoleranten, ima zelo verjetno utemeljene razloge. Če Računsko sodišče objavi negativno mnenje na poslovanje organa pod vodstvom člana vaše stranke ste si negativno mnenje pač zaslužili. Preberite utemeljitev, namesto da napadate predsednika sodišča osebno. Nekatere organizacije se, za razliko od vaših, ne vodijo totalitarno.
  5. Dajmo več pooblastil Komisiji za preprečevanje korupcije, . Poleg več pooblastil naj se v okviru KPK uvede tudi specializirano tožilstvo. Sam zavidam Hrvatom, ki imajo Uskok. Ta ima za razliko od Slovenskega protikorupcijskega organa precej večja pooblastila (ker je dejansko tožilstvo) in predvsem zato jim je uspelo pripeljati primer Hypo do konca, do obsodbe. Vse kar pa KPK lahko stori danes, je da primer odstopi policiji oz. (navadnemu) tožilstvu, kjer gre primer v dolgo čakalno vrsto.
  6. Inšpekcije naj javno objavljajo izrečene ukrepe zoper pravne osebe, espeje in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ko ti ukrepi dosežejo pravnomočnost. Po podani prijavi prijavitelj ne ve več, kaj se z zadevo dogaja in prišli so mi na uho že primeri korupcije, ko je delodajalec izvedel, kdo ga je prijavil. Prijavitelj je nastradal, delodajalec pač ne. Javna objava pa ima lahko tudi zelo močno preventivno vlogo, namesto da inšpekcije ugotavljajo vnovične kršitve pri enih in istih kršiteljih. Če je delodajalec oglobljen zaradi hujših kršitev delovnih pogojev, potem bo javna objava opozorila vse, ki bi želeli poslovati z njim. Tako bo delodajalec, ki npr. ne skrbi ustrezno za svoje zaposlene, imel težave pri iskanju novih sodelavcev.  Vraga, z javno objavo izrečenih ukrepov lahko varčujemo celo na zdravstvu: Po tem, ko so restavracije v Los Angelesu na vidnem mestu – na vratih – opremili z rezultatom zadnje inšpekcije, so potencialni kupci takoj dobili informacijo o higieni in izbirali čistejše restavracije, zaradi tega pa so v prvem letu bolnišnice zabeležile . Neumni smo, če tega ne storimo, sploh zdaj, ko ustanavljamo nov državni organ, Upravo RS za varno hrano.
  7. Stranke, spizdite mi s političnimi imenovanji uprav in nadzornih svetov. Končno imamo AUKN, ki je pripravila strategijo upravljanja državnega premoženja. Končno imamo vsaj nek enoten plan, ne pa da si stranke delite stolčke, sejnine in seveda, kapital. Celo OPEC zahteva, da imamo poenoteno vodenje kapitalskih naložb, ampak, seveda, same od sebe. Sprostite AUKN iz političnih vajeti, sprostite trg. Prenehajte že s političnim vmešavanjem direktno v poslovanje, v upravne odbore, nadzorne svete, ampak sprejmite strategijo in pustite AUKN, da jo izvaja. Hkrati pa začnite že enkrat z izvajanjem nadzornih funkcij in obravnavanjem resnih primerov, ne pa da se nadzorne agencije ukvarjajo s tržnimi manipulacijami za 18 evrov (!), in ne da se davkarija praska po glavi, medtem ko ne ve, koliko denarja je sploh pobrala.
  8. Dragi novinarji, stopite korak naprej in priznajte svoje zgodbe o stricih iz ozadja. Če je le možno, poimensko. Delite svojo zgodbo, tako kot je svoje . Vsi mediji so namreč polni fraze “strici iz ozadja”, nihče pa o njih ne poroča niti jih, kot kaže, ne prijavi. To ni normalno stanje, in če o tem ne poročate, izgubljate na verodostojnosti, na bralcih in pridobivate na sokrivdi. In nikar se ne trudite govoriti, da ne obstajajo, , ko je eden odšel v pripor in ko je razprava o njem potihnila v parih dneh. Dokler ne začnemo razprave o resničnih stricih iz ozadja, dokler na to temo kot plod raziskovalnega novinarstva ne izideta vsaj dve knjigi, ne moremo reči, da smo z razpravo sploh začeli.
  9. Prisilite Evropsko centralno banko, da začne razmišljati tudi o inflaciji, ne zgolj o varčevanju. Zgolj z varčevanjem namreč ne bomo zmogli rešiti evra, vedno pa nam je kot narodu na voljo pravica do samoodločbe. Za obstoj evra pa je v primerjavi z inflacijo bistveno nevarnejši model odcepitve od Evrope, ki deluje in ki ga lahko uporabi tudi katera druga, večja država, ki ji Evropa ni več po godu.

To so moje zahteve. Verjamem, da za njimi ne stojim sam. Budni bralci bodo opazili, da med zahtevami nisem navedel nikakršne reforme sodišč. Skoraj vsi ekscesni (“tajkunski”) primeri bi se lahko zaustavili že veliko prej, če bi npr. banka ne odobrila kredita, če bi nadzorni organi bedeli, če bi novinarji prej zapazili to ravnanje ali če bi se komur koli, ki bil v to početje vpleten, zbudila vest. Pa se to ni zgodilo. Ker so vsi ostali zajebali, to ne pomeni, da bi morali reformirati sodstvo.

Opravičujem se za vse navedene kletvice, a kaže, da lepa beseda ponekod ne zaleže več.

The other shoe -> – nova kategorija, kjer bom gostil zapise, ki si zaslužijo svoje mesto na spletu!
Tokratni zapis je  napisal Gašper Žejn – na Twitterju –

Shares 0

10 Responses to Želeli ste konkretne predloge – gostujoči zapis @hruske

  1. Anonimno pravi:

    Daj, omogoči še kako redno gostovanje . Ali . Da niti ne omenjamo.

  2. Dixi pravi:

    Dragi @hruska……Vse lepo in prav, samo meni gre to pizdenje vsakega o vsem počasi že tudi malo na živce. Ustanovi politično stranko, izpostavi se na volitvah, pridobi podporo ljudi. Mogoče te tudi sam podprem.

  3. Miha J pravi:

    Točka 2.: najbolje, da se uvede še javna objava osebnih financ. Aja, saj pri s.p. je to že uvedeno. Ne vem kako se lahko javno objavlja bilance vsem na očem. V ZDA je private held company pač private, in se ne objavlja podatkov javno, kar je edino pravilno.

  4. Simon pravi:

    1) Kako boš to izvedel? Kaj pomeni “zasačiti”? To, da te Bobovnik grdo gleda na TV? To, da nasprotna politična skupina reče “ta je lažnivec, ker to ni res, saj vsi vemo, rdeča udbomafija”? To, da nekdo nekje na nekem forumu napiše, da naj bi poslanec nekoč nekje menda nekaj … ?

    2) Ne samo politične stranke – tudi odvetniki. In če smo že pri tem – zavzemam se za nordijski model – javno davčno napoved za posameznike.

    3) Jaz bi na gospodarsko rast in druge količnike gospodarstva vezal kompleten javni sektor.

    4) Kako boš vedel, kdaj je napad argumentiran in kdaj ne? Bo to določil @hruske? Bo to določil @had? Bo to določil Simon? Bo to določil referendum? Bo to določil Bobovnik ali pa Danes na Planet TV?

    5) Ja. Pa finančno policijo, ki bo imela hude pristojnosti.

    Hkrati pa še – kar je NAJPOMEMBNEJE – začnimo preprečevati delo na črno! Zakon o preprečevanju dela na črno je sicer gladko pušnil … le zakaj? Ker ljudje radi vidijo vzornike v pizdunih na vrhu – ljudje čakajo priložnost, da bodo “okoli prinesli” lastno državo … s tem pa tudi vse sosede, znance, neznance … Zakaj te debate o plačevanju davkov ni na seznamu teh “revolucionarnih zahtev”, a?

    7) Easier said than done.

    PS: fajn, da se ljudje prebujajo in začenjajo razmišljati in artikulirati.

    Politične stranke same ne bodo izginilie z obličja Slovenije, saj je to najbolj učinkovit (sic!) način artikuliranja ideologije v politike. Kaj se pa doseže, je pa druga zgodba. Problem ni v tehnologiji politike, problem je v upravljavcih. Upravljavci dobijo moč na volitvah – narod jih pooblasti.

    Agresivizirana revolucionarna kampanja vodi samo v konflikte in le še huje bo. Ivan ima pa take razmere rad, ne pozabimo.

    Začnimo se raje pogovarjati. Levi z desnimi in obratno. Pa ne preko cevi pušk, ali preko sodišč, preko forumov. Začnimo kot ljudje. E, to je pa malo težje.

  5. Gasper Zejn pravi:

    Simon,

    1) Zasačiti pomeni, da preiskovalni organ izda dokument po katerem je zelo verjetno, da si bil oz. si v nasprotju z zakonom.

    4) Izpodbija se argumente, ne pa osebe, ki te argumente izjavijo.

    Sicer pa se strinjam, premalo se pogovarjamo.

  6. Simon pravi:

    1) “zelo verjetno” – hmm … spolzka tla. :-/ Raje imam “dokazano”, pri čemer mora biti sodstvo učinkovito, in tudi vsi postopki pred tem. Pravo se je verjetno razvilo prav zato, ker sistem “zelo verjetno” ni dobro funkcioniral. Predstavljaj si, kakšen komunikacijski kaos in vzajemno obtoževanje bodo šele takrat prevladali v javnosti … Lynch System DeLuxe.

    4) Ampak point v politiki je točno ta – nekaj se nekomu zdi argument, drugemu pa “to ni niti a od argumenta”. “Argument” namreč po definiciji pomeni “poskus nekoga prepričati o nečem”, podkrepljen je s tem ali onim argumentacijskim materialom. Argument sam po sebi še ni dejstvo ali odraz dejanskega stanja. Slippery, again …

    Sam menim, da nas čaka leto, dve, tri, vročih razprav in oblikovanja novih javnih iniciativ, ki bodo bolj kot ne na novo premlevale politično in gospodarsko realnost, prav je, da vseh 2 milijona prebivalcev, vključno s komaj rojenimi, pove, kaj si želimo, kaj nas pesti. Poskusila se bo dogajati katarza naroda, ali se bo res uspešno zgodila, je pa drugo vprašanje. Ljudje ne bodo kar pomrli, ali pa spremenili svojih mnenj, načinov delovanja, pogledov. Vsaj povečini ne. In javno politiko, žal, dela večina. V parlamentu, na voliščih, v javnih razpravah.

  7. Mirko pravi:

    Em, ne vem kako ljudje in mediji še vedno ne vidijo da so teli protesti “Much ado about Nothing”. Ker ljudje samo volimo ljudi na oblasti in nismo enotni kaj želimo. Včasih se javno izrazi želja da želimo koga kljub temu da je lopov, ker vsaj kaj naredi? Če padejo vsi “lumpi” padejo tudi naši npr. Janković… e… on pa ne, ker je naredil Stadion, Janša je lump. In obratno. Je po svoje glavobolno poslušat kvazi sociologe ki so te dni v oblakih in budni sanjarijo o novi ureditvi, v resnici se bo pa ko se razpihajo meglice pokazalo, da smo tam kje smo bili… ker drugo v resnici ni v interesu nikogar. Recimo januarja bo stavka javnega sektorja… če hočemo it po točki protestov je nezanemarljiv del javnega sektorja “gotof”, ker so prišli na položaj po zvezah, v službi se ukvarja z zalivanjem fikusa in dobi nesorazmerno visoko plačo glede… hoče javno sektor da se to porihta? Seveda ne, “da ne bo krivic raje pustimo tako kot je… plače so pa nizke, snažilke v javnem sektorju ne morejo živeti s svojo plačo … aja, da so outsourcane… ja potem pa vratarji…”.

  8. Anonimno pravi:

    Ni OPEC ampak OECD ;)

  9. Bimbo pravi:

    Simon in Mirko, strinjam se!

Dodaj odgovor