Ne bom pisal o smrti! Se je bom pa bežno dotaknil, saj je edina neizbežna stvar v življenju vsakega živega bitja (zaenkrat še, kaj bo čez leta, se ne ve). Nekateri bi rekli da so tudi davki neizbežni, ampak za tisto obstajajo rešitve, ki jih poznajo posvečeni. In ja, še vedno sem fasciniran nad idejo – Do one thing everyday that scares you.
Namreč živimo tukaj in sedaj in če se zavedamo, da je vsak dan lahko naš zadnji dan, potem ga tudi izkoristimo tako, oz. naredimo iz vsakega dneva, ki je pred nami maksimalno. Ne, ne razmišljam o smrti, še daleč od tega. Niti ne razmišljam, da bi oropal banko, da bi si kupil svobodo z zneskom! Razmišljam pa o tem, kako pozabljamo ljudje v vsem tem hitenju in norenju nase in na svojo svobodo. Namreč namesto da bi na prvo mesto postavili svoj prosti čas, je še vedno na tem mestu ustoličen denar, oz. materialne dobrine. Ne oporekam, super je, če imaš Ferrarija, vendar če nimaš časa, da bi se peljal z njim, je vse skupaj precej piškavo, kajne?

Verjetno bi bilo vse skupaj lažje, če bi točno vedeli, kdaj nam bo odbila naša ura, saj bi tako lahko zelo preprosto kalkulirali kdaj moramo končno začeti živeti, oz. kdaj je čas, da si vzamemo življenje v svoje roke. In večina bi se odločila za zadnjih par dni, da bi ga izkoristila do konca. Napačno! Vsak dan je lahko naš zadnji in vsak dan je treba izkoristiti v popolnosti. Ko nas več ne bo, bo prepozno za to.

In zakaj ves ta uvodni del? Ker bi rad, da se začnemo zavedati, da so interneti super (za boostanje lastnega egotripa), da je super če smo mega uspešni in imamo materialne dobrie (čeprav vse na lizing), da je noro, če imamo topshit prijatelje (čeprav so v bistvu manj kot znanci)… Ampak da je naša realnost tudi še nekje drugje. Ampak na to smo pozabili..

Se nadaljuje tale zapis..

Shares 0

One Response to Eno življenje imam, dneva smrti ne poznam

  1. mi3ha pravi:

    Točno to,.. ljudje se izgubljamo v fejku, izgubljamo svoj jaz in na koncu samega sebe ne prepoznamo. Zanimiv bi bil tedenski mrk interneta, mogoče bi spregledali in videli da se večina skriva za ekrani in povečuje. Zakaj? Nevem, stah nas je poraza, neznanja in priznanja to sem jaz in ponosen sem na to!

Dodaj odgovor